Beseda, ki je del mojega vsakdana. Ampak to ni le beseda, to je vsakodnevno počutje. Zmaga si, ko se zmagovito počutiš in zmagovito se počutiš takrat, ko se zaveš, da si ti edini, ki lahko regulira svoje počutje. Ko si ne pustiš, da se tvoje razpoloženje spreminja kot bi drugi želeli. To je način življenja. Kjer tvoje srce utripa tako kot tvoji najljubši glasbeni ritmi. Ko si takšna zmaga, da lahko sediš na televiziji in gledaš kavč. Takšna zmaga, da se lahko smejiš ljudem, ki so izstopili iz tvojega življenja in se spreminjajo na slabše, a ti na boljše. Negativne misli gredo v eno uho not in iz drugega ven v takšnem času, da tvoji možgani sploh ne sprocesirajo, za kaj gre. Gor ne premikaš, ampak jih ustvarjaš. Ponoči ti sije sonce, in če zajebeš, jebeš, ne razmišljaš preveč, ampak samo zaupaš, da boš to popravil. Zmaga je dejansko pozitiva 21. stoletja, samo na višji ravni. Ni le odnos do drugih, ampak je odnos do sebe. Ni tekmovanje z drugimi, niti tekmovanje s samim sabo. Ima drugačen pomen. Ko si zmaga, ne razmišljaš o tem, kako postaneš še večja zmaga, ne tekmuješ, ampak te ta nasmejani tok življenja sam vodi v to počutje. Zmaga nima meja, dejansko še ni znano, kaj vse lahko dosežeš, kar pa tudi ni tako pomembno, ker karkoli to že bo, bo razpoloženje vedno zmagovito. Tvoja sreča mora biti na prvem mestu, da lahko dosežeš to prvo mesto v svoji sreči. To so res samo primeri zmage, dejanskih občutij se ne da opisati, ker tudi o tem ne razmišljamo veliko. To življenje preprosto živimo.