pOEZIJA IN PROZA VEČNOSTI, NESPEČNOSTI, ZASPANOSTI IN SPRANOSTI
Umetnine
DELIKATESA
RESITELJ
Pride čas, ko osebo spoznaš,
intuicija pravi,
da se tukaj prihodnost ustavi.
Vidiš pa v njej projekt
tak, ki zahteva velik intelekt.
Res je boga, zmedena in revna,
ima pa oči, v katerih se najdem,
namesto izgubim.
Zato njene težave rešujem
in globino raziskujem.
Vorteks moje energije
jo je sicer potegnil vase,
a je bil prehiter in premočan,
in, na žalost, ni dosegla moje klase.
Rešiti nekoga je torej nemogoče
nekateri ljudje
se pač odločijo
biti nerešljiv problem
in za vedno
živijo povprečen ekstrem.
JEZERO
MIDVA
PAJDASI
PRIJATELJI
Ljudje, ki podpirajo pizdarije
in berejo tvoje poezije.
S tabo niso le
ko se bliska in iskri,
ampak tudi ko nekje orng poči
in te le par korakov od zapora loči.
To so čudoviti ljudje,
anonimni alkoholiki in svetovni popotniki.
Hudi poznavalci
vseh gostinskih lokalov in barov,
pa vseeno
rešijo te jeznih Madžarov.
Res neverjetni ljudje,
z doktorati zabave
in strokovnjaki za vse splošne
življenjske izjave.
Prijatelji,
v dobrem in slabem,
hvala vam.
PEONIJA
LA VIE
čeprav le za kakšno leto.
Počutil sem se nedotakljivega,
čeprav le za teden dni.
Za trenutek si celo verjela v naju,
čeprav sva se spoznala šele pred kratkim.
In sprejela si me,
upam, da za vedno.
bivse
PRETEKLIK
Ta trenutek,
je nekje, nekdo,
ki je ravnokar spoznal,
nekoga,
ki ti je bil nekoč vse
in zdaj ugotavlja,
zakaj,
temu ni več tako.
napaka 2.0
CUTIM
Kako se toplota spreminja v hlad
čutim, ko jesen preganja poletje
čutim elektriko v zraku
ljubezen v oblaku.
Čutim, ko tvoj objem me prebuja
ko najini poljubi postajajo daljši
in dnevi vedno krajši.
Čutim, ko se najine minute
spreminjajo v ure,
najini večeri v jutra
in najini dnevi v mesece.
Čutim, kako počasi postajava
podobna en drugem in kako
čutim, kot nisem čutil še nikoli.
Moja čutila dobivajo novo
posodobitev programske opreme,
posodobitev za ljubezenske sisteme.
oprosti
BATERIJA LJUBEZNI
Počasi postaja prazna,
in bedak
najprej sploh ne iščem polnilca
zgolj v tebi
vedno najdem krivca.
Zavestno naju postavljam v situacije
kjer se prazneva hitreje
oprosti
za moje neumne ideje.
Delam stvari, zaradi katerih
postajava en drugemu tuja
in priloznost za razhod
se konstantno ponuja.
Vse to kar mislil sem da me moti
to mi je pomagalo,
da se mi ni zmešalo v celoti.
Oprosti
bil sem v zmoti,
trpel v slepoti,
najina baterija ljubezni
je na zadnji enoti.
2022
SPREMEMBE
Se je kaj zares spremenilo,
med to obupno pandemijo?
Korona in inflacija
pa vojna situacija.
Svet se je za trenutek ustavil
to je bil čas, ko bi lahko vsak
pogledal malo vase
in se spremenil za vse večne čase.
Zgodilo se je obratno,
razmišljanje nekaterih je postalo zares odvratno.
Razdvojenost ni bilo nikoli bolj očitno
za nekatere pa je bilo to obdobje še izjemno profitno.
In čeprav vse to se je zgodilo,
se razmišljanje ljudi ni spremenilo.
Nekateri bodo pač vedno našli kup napak v sistemu,
pa čeprav so oni poglavitni v celotnem problemu.
NAJDEN
IZGUBLJEN
Če vsak dan sam bi se zbudil
bi se v tem sivem svetu
popolnoma izgubil.
Izgubljen bi bil v mislih negotovosti
če mi ne bi ona
vsak dan znova
pokazala, kako lepo je biti ljubljen
in ljubiti.
Veselje namreč podvojiš
žalost pa razpoloviš
ko z nekom ga podeliš.
A ljudje govorijo,
da za dušo slabo je,
če sama ne more živeti,
da človek, ki tako odvisen je od nekoga
nujno potrebuje psihologa.
Skratka ni pomembno.
Ker to kar je zdaj
bo za vedno
kajne?
WOOP
NEKDO
Ob katerem je vedno poletje
in vedno ob njem najdeš zavetje.
Nekdo, ob katerem te nikoli ni sram
zraven pa dobiš še kak odvečni kilogram.
To je oseba, ob kateri si lahko pristen
in ne počutiš se slabo, če kdaj nisi koristen.
Kajti prava ljubezen, je tista
za oba človeka ista
takšna, da vsak dan znova se trudiš
pa čeprav kdaj se utrudiš.
In če tudi kdaj pade kakšna kaplja
ne obupaš
kajti veš, da kmalu spet posije sonce
in zaveš se, da s to osebo šel bi na vse konce.
11.19
NAVIDEZNO
Nekaj, kar ni obstajalo,
čeprav sem te videl čutil
nekaj, kar se ni nikoli zgodilo
čeprav si me objela poljubila
nekaj nikoli videno
čeprav so se najine oči srečale
in obstale
nekaj kar po tvoje ni priznano
da si me imela rada
pa čeprav samo za en teden.
narobe prav
PRAV NAROBE
Nihče več ne zna pisati
vsi samo čečkajo
nihče več ne zna govoriti
vsi samo blebetajo
nihče več ne zna biti nežen
vsi samo ropotajo
ponosa pijani
in spoštovanja trezni.
Zato težko se najdem tu
kjer so vsi izgubljeni
je kdo sploh sposoben ljubiti
v svetu, kjer prevladuje sovraštvo
je tu sploh moč živeti
kjer je prav narobe.
ti
MISLI
To, kar si danes ugotovil,
to te loči od ostalih,
zato ne dovoli,
da ta misel mine,
da z njo potoneš
v nesmiselne globine,
ker te takšne misli
delajo drugačnega,
zato ne dovoli,
da kdo ti jih vzame
in iz njih nekaj naredi,
medtem ko to tebe
praznih rok pusti.
pot na
KO JE
Se dnevi spremenijo v ure
in ure v minute,
v trenutku pozabim
na vso sovražnost
in spomnim se
na vso nežnost.
Ko je
je vse tako, kot mora biti,
v njenem objemu
lažje premaga se vsaka ovira,
ampak kaj bo za kosilo,
to je najtežja izbira.
Ko je,
so njeni poljubi
kot rešilni jopič
v vsaki izgubi.
Njen pogled
pa premaga vsako bolečino
in da mi to ljubezensko širino.
GOLOVEC
KO JE NI
In so objemi neobstoječi,
se vse razboli,
življenje teče počasneje,
sonce me manj greje
in žalost ne pozna meje.
Ko je ni,
hrana nima pravega okusa
in vse se spremeni,
solze tečejo hitreje
in nič me ne vleče pod odeje.
Ko je ni
in ne morem gledati njenega veselja,
ko je iti v njen objem edina želja
in ko misel nanjo
zavzame še moj sen
zavem se,
da prevzel me je
ljubezenski orkan.
PIRAMIDA
HITER ZASLUZEK
Ko pride sama do tebe
in za tvoj čas se zagrebe,
se ti že malo svita,
da tale zihr ni Afrodita,
ampak pol sploh ni tko slaba,
čak, mogoč je baraba,
ampak ne,
pogovor se ustvari
in ženska ne živi v omari,
dela faks, neki piše,
lepo mnenje o sebi nariše,
potem pa pride trenutek,
ko me pokliče,
jaz v gatah
glih jem kosmiče,
upam, da pogovor bo romantične narave,
ampak ona očitno ne išče zabave,
najprej napelje, da me zasula bo z objemi,
a me pet minut kasneje vabi k piramidni shemi.
spar
PRODAJALKA
Okrog mene sama zelenjava,
a očara me njena postava,
medtem ko izbiram si sir,
ona v meni dela nemir,
tako zagledan,
da še na lep dan, ko sije sonce,
jaz raje v Šparu izbiram lonce,
tale prodajalka
moja je zmagovalka,
naslednjič, ko bom kupil novo brisačo,
povabil jo bom na pijačo,
ker ko polni ona police,
jaz razmišljam, kako bi jo dal v lisice.
HVALA
ZAHVALA
Za vse, ki ste obstajale
in mi po mislih divjale,
hvala tudi tistim,
ki se niste zavedale moje zmage,
pa ste bile vseeno nage,
hvala vsem,
ki ste bile lepe, a dolgočasne,
pa tudi tiste čudovite in glasne,
najlepša hvala vsem,
ki ste me prizadele
in se delale modele,
pa tistim,
ki me niste spoštovale,
se raje z drugimi igrale,
torej, hvala ti,
da imam o čem za razmišljat
in pisat,
brez tebe to ne bi bilo mogoče,
pa četudi lovil me je tvoj oče.
NOTEVENlea
KRHKA
<3
SVEN
matematika
VSEENO
Ne da se ti in ti je vseeno,
življenje postaja prazno in zatemnjeno,
utapljaš se v svojem značaju,
ko lažno uživaš v zmedenem raju,
osnova polna je dolgočasja,
v glavi manjka moralnega soglasja,
ko čustva počasi izgubljajo pomen,
prizadeti nekoga, to je glavni namen,
ne zdiš se več živa,
zgleda, kot da počasi umiraš.
KJE IN KDAJ JE TO
NA KONCU
Neka srednja žalost,
nekje med A in B,
med peklom in nebesi,
med nebom in drevesi,
čeprav bolj A kot B,
bolj pekel kot nebesa,
temno nebo in goreča drevesa,
v stilu destruktivnega procesa,
sicer mora na koncu biti vse v redu,
samo zdaj pač še ni.
ZA MAMICO
MAMI
To je moja mami,
poslovna ženska, v belem BMW-ju,
ona je
profi kuharca, že davno ne več nula,
včasih pa še vedno taka mula
in se joka ko čebula,
supermami, kr tako ji pravim,
po navadi se pizdi,
če čisto vse zapravim,
pa res je super,
ko me hodi iskat po zabavah
in je z mano v vseh težavah,
moja mami je
in vedno bo
bistvo in izhodišče,
glavni zobnik naše družine,
je temelj, da vsi še stojimo,
da se imamo radi in se smejimo.
watch?v=97FruNzUnpM
GLAS ZMAGOVALKE
Tvoje čudežne glasilke
so postale naše življenjske svetilke,
tvoj tonski izraz
nam nariše največji nasmeh na obraz,
ko oglasiš vsa čustva sanjava,
izbriše se beseda težava.
Pozabiš na vse probleme,
spremeniš jih v ušesne objeme,
če bi lahko ustavili čas,
a bi nam ti za vedno podarila svoj glas?
kvaliteta
MANIPULACIJA
Neka igra je zagotovo obstajala,
med nama
ker ni bilo nič takega, na kar bi bil ponosen,
med nama,
nisi bila posodobitev,
to je ta končna ugotovitev.
Pa kdo je pravzaprav igral,
med nama,
prazne besede, prazne obljube,
med nama,
pa lahko igraš,
dolgočasna zguba,
lahko igraš
nezavedanje moje vrednosti,
lahko igraš
ljubezenski mraz,
zmagam pa vedno jaz.
VSE SAM TO NE
POVPRECJE
Nič hujšega, nič nenavadnega,
čisti dolgčas,
pa kakšno odstopanje le,
nevtralna ravna črta,
nihanje ne obstaja,
kakšna podobnost,
to je čista enakost,
enaki beli čevlji,
enake blede misli,
se najdeš v teh besedah?
Nisi edini,
veliko vas je
v tej dolgočasni sredini.
UGRABITELJICA
RESITELJICA
PREMALO EMPATIJE, PREVEC DEPRESIJE
OBJEKT
Vedno znova,
razočaran nad ljudmi
s sfukanimi algoritmi,
namišljenih moči,
odnosi totalne zmede,
refleksija moderne bede,
eleganca ignorance
dela iz nas neznance,
ta človeški defekt,
nični intelekt,
te naredi objekt.
ZACELJENO..
SRCOZLOM
Spet enake misli,
da se tvoj svet lahko premisli,
da končno spregleda
in v njeni glavi neha biti zmeda,
pa kaj si ti?
Odpiralec oči?
Pa tudi to včasih ni še nič,
še sama govori, da ni nujno
imeti odprte oči in gledati,
včasih moraš imeti odprto srce
in čutiti
in ti ga imaš,
ona pa ne,
srcozlom.
lepota slepi neumne ljudi
S/LEPOTA
Čutimo in gledamo,
vedno izberemo to, kar vidimo,
ker to, kar čutimo, tega se bojimo,
zaprto srce in odprte oči,
izpraznjena duša, polna nemoči,
ta okrasek, ta nas je izčrpal,
pa še kar gledamo,
kaj gledamo,
zremo
do ohromelosti,
še če bi bili slepi,
videli bi bolje.
nikad pa ni onda
IDEAL
Nekdo ali nekaj
popolnega,
popelje me onkraj,
na revolucionarni sprehod,
gledati sončni zahod,
neomejenih trenutkov,
nerazložljivih občutkov.
Ne obstaja,
kaj?
Spijem čaj,
nič jasno,
včeraj je vse zajemalo celoto,
zdaj vse dolgočasno,
žarki navdušenja so naredili temo,
žalost ni naredilo izjemo.
od tle je pot sam se navzgor
RAST
Bolečina je nosilka rasti, pa razočaranje, jok. Ne samo ko padeš, temveč ko ležiš na dnu življenjskih stopnic in se ni mogoče niti premikati. Ko se ti zdi, da si popolnoma sam. Ko sije sonce, ampak pri tebi grmi in dežuje. Ko se ti spet zdi, da te nihče ne razume. Tisti čas v življenju, ko se počutiš, da si zaradi nekega razloga najslabša verzija sebe. E, to je ta čas, ko si na čisti nuli. In tu je pot le še navzgor. Tu večina ljudi obupa, ko je mentaliteta takšna, da “takšen pač si”. Cepci ste vsi vi, ki še kar mislite, da se vse stvari zgodijo z razlogom in same od sebe. Cepci ste vsi vi, ki mislite, da je sprejemljivo škodovati en drugemu. Da je smisel življenja živeti sam, ne imeti rad in biti sebičen. Rast se zgodi, ko si postavljen v kot, v neprijetne položaje. Gledati isti film in pričakovati drug konec, je norost. Rast se zgodi takrat, ko samozavest zamenja ego. Rast se zgodi takrat, ko nehaš požirati strup in začneš uživati ljubezen.
antisocialni socializanti
INSTABUTLI
Izgubljen je trenutek,
da lahko drugi vidijo samo osnutek,
in kaj dobimo?
Lažen občutek,
delajo se fotke v kopalkah,
kopa se v denarju in znamkah,
pa tudi če nismo veseli,
bog ne daj, da bi izviseli,
nujno naj se pokaže,
da polne so garaže,
nujno naj se zlaže,
da mar nam je za ljudi in naravo,
ko pa imamo v mislih samo to jebeno objavo.
zal mi je, da sem podpisal
PIJAVKE
Ljudje hladnih besed in trpkega pogleda,
zaklenjenih src in ozkega razgleda,
misli nedokončanega obupa,
možgani, prepolni depresivnega hrupa,
priklopljeni na infuzijo naše energije,
za nekaj časa živijo drugačne dimenzije,
in ko smo že čisto prazni,
nas pohodijo,
se odklopijo
in se zasmejijo.
podpisem
POGODBA
Nimam pojma, kaj se dogaja,
in ne vem, kaj se bo zgodilo,
že ko se je malo ohladilo,
neko dekle spet me je poljubilo,
jebemti,
spet me je s čustvi polilo,
pa ja,
mogoče je to spet ena velika napaka,
pa vseeno, naj realnost malo počaka,
novo poletje, druga zgodba,
drug obraz, nova pogodba.
pazi pogodbo
"PRIJATELJICA"
Ni smešno?
Kako pomenil si ji cel svet,
vse možne pomanjševalnice,
pod odejami igral se skrivalnice,
kao steber in opora,
ko njena mama
igrala je predsednico odbora,
fotr redkih besed,
nadzor v nedogled,
itak da je smešno,
ker na koncu smo vsi
kreteni in idioti,
pa vseeno,
njena prijateljica ni imela nič proti.
teh je se vec
V OBLAKIH
Super,
še ena, ki je v oblakih,
enkratno,
še ena, ki ne vidi sebi enakih,
ma ja valda,
spet me je obrnila,
jupi,
v velikem loku se me je izognila,
lepo,
že z nekom drugim se smeji,
še lepše,
z njim tudi leži,
z njim spi,
zato moja duša trpi
in se joče,
sledijo solze v potokih,
ko že pride mimo druga,
sem že na Kanarskih otokih,
v mislih seveda,
ker me tudi ta spregleda,
hja,
mogoče bom pa mogu mal obrnt
in se na kakga fanta mogu bom zvrnt.
mnogo jih je
EKSOTIKA
Tiste, o katerih vsi govorijo,
ampak si jih ne lastijo,
v očeh drugih višek eksotike.
Ker pa ni povezave z možganskimi celicami
estetike
in etike,
so tako “globoke”,
da si vedno izberejo idiote,
in ko jo vprašaš, kaj je zanjo življenje,
pokaže na svojo torbico in telefon,
ki zrcali,
basic “globoke” Instagram quote,
kaj češ,
idioti za idiote.
billie eilish prevzema svet
KOMERCIALA HLADNOSTI
Rade bi bile komercialne
in igrajo se nedolžne,
medtem na vsakem stranišču
vlečejo,
dolžine lažne.
Hladnost in neizprosnost
nimata meja,
zapravljajo očkove denarce,
ko sedijo na vrhu ego muzeja,
in padejo dol,
ko Billie Eilish
zadene stol.
karl
GREH ODPUSCANJA
Tam sem hodila,
da bi z vrstniki se družila,
v boga sem verjela,
na kolenih mu sedela,
ko odpuščal mi je grehe,
na meni je grešil,
ko so vrata se zaprla,
se mu zadrga je odprla,
rekel mi je, da me bo to rešilo,
lagal je,
samo njega je potešilo,
rekel je, da satana iz mene bo izgnal,
spet je lagal,
jaz sem takrat umrla,
on pa je vstal.
mogoce
MOGOCE
Menda bi bilo možno,
nobenega zaključka,
življenje otožno,
v zraku lete planovi moji,
trenutno so tam gor sami zastoji,
vse čaka,
da nekaj se premakne,
mogoče dočaka,
da kaj pade iz zraka,
kje so brez dvoma, gotovo, definitivno?
Kolektivno se obnašajo zares pasivno,
tisoč milj
loči en sam cilj,
duša joče,
hoče
uspeh?
Mogoče.
seks
LET POD ODEJO
zavedati se pomeni razumeti
ZAVEDANJE
Naj bom žalosten, ker mi je spodletelo? Sreča, da me ni še kaj hudega doletelo. Zraven tega grozovitega padca se mi je kot cvet odprla nova priložnost. Uvidel sem luč resnice in izkusil temo krivice. Z vsesplošnim zavedanjem dane situacije sem si pridobil sposobnost predvidevanja naslednjih podobnih stanj. Zavedanje je sistem. Zavedam se, da je vsaka reakcija padec domin na drugo situacijo. Zavedam se, zakaj nekomu nisem všeč. Zavedam se, zakaj ljudje odidejo, pa zakaj se čez čas vrnejo. Zavedam se točno, kako otroštvo in okolje vplivata na prihodnost posameznika. Zavedam se, da nekateri ne razumejo, kaj sem napisal. Zavedam se, da večina tega sploh ne bo prebrala. Ampak jaz se zavedam, oni pa se ne. Zavedati se pomeni razumeti. Razumeti znova pomeni zmagati in zmagovati.
bahnhof zoo
H
Umazana tla berlinskih ulic
svinjske krvave igle
sprani obrazi
mrzla telesa
denar, ki takoj izgine
še več igel
veliko več igel
dotiki izprijenih osebkov
zdijo se prijetni
vsaj nekdo se te dotika
modrina delov teles
fizična otopelost
čustva?
spet se tresem
pa tudi on se trese
ne, ne trese se več
otrpnil je.
tudi kri lahko zataji
KARTICA ZVESTOBE
Laži, ki letijo iz umazanih ust,
maske prisotne, tudi če ni pust,
prevare, ki jih počnejo zgube,
dajejo ti prazne poljube,
prazne obljube,
polfrendi, polsestre, polbrati,
nič ne zamenja prave krvi,
pa še ta včasih zataji.
mama ter oce
NOSTALGIJA
Rad bi šel v čas, ko sta bila mlada,
ko je bila glavna Kraš čokolada,
da videl bi, kako sta živela,
kako sta pila, plesala in se znorela.
Rad bi videl te prijateljske sestanke,
pa kako polne so bile vaše banke,
ko nosile so se široke hlače,
kakšne so bile vajine zvijače.
Rad bi videl, kako širok je bil takrat pogled,
kakšen je bil vajin ugled,
koliko idej se vama je porodilo,
kaj od tega je sadove obrodilo.
Rad bi videl, kaj vaju je izoblikovalo,
kdaj je najbolj grmelo in deževalo,
rad bi videl pot do zmage
iz vajine podlage.
vec kot le vizualiteta
NADVIZUALITETA
Njena arhitektura zunanjosti je enako dovršena notranjosti. Moje eksterno navdušenje je enako internemu. Posledično moja sreča ni zgolj vizualna. Osrčje mojega blaženega sopotnika življenja je perfekcija, krasijo ga steber zvestobe, ki se drži simetrije pravičnosti, zaradi samoiniciativne ustvarjalnosti je njena globina duše več barvna, kar pokaže razumevanje mnogih bistvenih področij obstoja. Freske, vrisane v globino same figure, so snovane z bistvom discipliniranosti in vztrajnosti. Tekstura, ki v tandemu povezuje vse komponente interierja moje ljubezni, pa je zgrajena iz dobrobiti te izjemne kreacije in tudi vseh ostalih življenjskih kreacij tega sveta.
mentaliteta
STARANJE
Vsi bomo nekoč stari,
imeli bomo gube
in bili videti kot navadne zgube,
starci bomo šepali,
zaradi bolečin v nogah po stopnicah padali
in se v spominu izgubljali,
vsi bomo nekoč stari,
tečni okopavali njivo,
sosede bomo gledali zajedljivo,
vsi bomo nekoč stari,
razen tisti, ki so pred starostjo umrli,
tisti, ki nas zdaj gledajo večno mladi
in se smejijo,
kako se mi staramo in staramo.
za en tedn
ZA VEDNO
Kot delfini,
ji je dejal, ko sta se ljubila ob mesečini,
za vedno
kot mleko
je že šel po drugo v diskoteko.
mentaliteta
GENI
Gledam se v ogledalu. Strmim v svoje oči. Upam, da ne vidim njega. To so moje oči, čisto zares moje. Ust ni več, samo obris nosu, rjavi lasje in moje oči. Njega ni nikjer. Čisto svoj sem. Njegovih genov ni, so se porazgubili, tako kot se je on porazgubil v mojem življenju. Moja osebnost, moje odločitve, moje življenje, ločeno od njegovega. “Jabolko ne pade daleč od drevesa,” pa kaj še, jaz ne padam, ampak letim. Točno tja, kamor si želim.
boss
OMARA
Ko vanjo se zagledaš,
se vprašaš, kako danes rad bi, da izgledaš,
večna dilema neskončnih kombinacij,
daje ti glavobole, večje kot kup matematičnih operacij,
želimo si raznolikosti, vendar
vedno silimo v podobnost,
toliko damo nase,
da pozabimo, da tisto, kar šteje,
je to, kar daš vase.
pokojnina
TEKMA
Vedno znova z nekom tekmuješ,
slabšim se posmehuješ,
a hkrati te zmoti,
če kdo boljši je v celoti,
najprej kdo boljše ima ocene,
pa za vikend kdo naredi večje scene,
rineš se za ta hudo družbo,
ko odrasteš, kdo ima boljšo službo,
še ko se srečaš s sivino,
se ti gre za sosedovo jebeno pokojnino,
kdaj potem pride čas, da pogledaš v svojo globino
in začneš tekmovati z duševno vsebino?
ljubezen>vse ostalo
LJUBITI
Naveličam se tega zraka
pa tega, kar se v kozarce pretaka,
včasih se naveličam vseh teh glasov
pa življenjskih procesov,
tudi se zgodi, da naveličam se hoditi,
pa pozabim, kam sem namenjen iti,
ampak to zato, ker se nisem nikoli
naveličal biti ljubljen in ljubiti.
Dance of the seven veils
MOTION EMOTION
My philosophy of refined human body has the essence in figurately and structure of the said mortal frame. That in connection with the silky smooth texture of skin makes the human body the most beautiful everything on planet earth. But when we dance, oh when we dance. We show all possible combinations of little joint moves and big elemental moves. Just picture a charming female body in front of you. It sits still. Then, it starts to dance. The winning performance in front of your eyes. You see every part of the gorgeous rolling hands. You see feet in the revolution which makes your brain have an evolution. You see every piece of ideal motion of the soul. The harmony of synchronized human beings. You suddenly see all the happy faces and proudness that these individuals carry. You see an act of human emotion in motion. You see beauty and elegance at it’s finest.
libna
ZADNJA POSTAJA
Zadnje minute
gledanja v oči,
zadnji metri,
zadnji objem,
zadnji trenutki,
zadnji pogled,
zadnja postaja,
tukaj izstopim,
ona gre dalje
živeti svoje sanje,
jaz pa domov,
v teden brez njenih objemov.
tehno al balkan?
TOTAL
Trenutno alkohola je preveč,
toliko, da zase ne veš več,
najraje bi zletela, poletela,
se izognila gneči,
prijateljica je že zagledala angela
in pospravila smuči.
Končno uspeš priti ven,
tam spet na proti novim izzivom,
se izogniti vsem,
nespoštljivim pozivom,
takšnim, ki spominjajo na nočne akte,
počasi že izgubljaš miselne kontakte.
Polno prešvicanih dečkov,
ki molijo svoje desetake
najprej na pultu,
kasneje na stranišču dekletu,
bo tudi tvoja usoda danes takšna?
divje
ROMANTIKA
Moje telo gori, ko zraven tvojega leži,
moj jezik tvojega se opleta,
na polički zraven postelje te že čaka
ravno prav začinjena topla omleta,
jezika se igrata ti loviš,
ta trenutek z mano si deliš,
a midva se ne deliva, sva eno,
izvajava neutešeno, potešeno,
še zorjeno sceno,
čustva postajajo viskozna,
znanja so že virtuozna,
ko sva se midva godila,
se omleta je shladila,
ampak si me ti nagradila,
v sončni vzhod jezdila,
ko pogledam pordelost ličnic,
viskoznost odprtinic, napetost blazinic,
že vidim prihajajočo se kulminacijo,
takrat začenjam verjeti v reinkarnacijo,
imaš izjemno intonacijo,
ki vodi me v dominacijo.
ista napaka
ONA?
Dnevi zamegljeni, občutki poostreni,
ko njene bližine ni, vse se porazgubi,
sanjam ali živim?
Karkoli je, upam, da se nikoli ne prebudim,
da to ostane, lepa realnost postane,
kaj pa ona?
napaka
BLAGINJA
Občutki samote se porazgubijo,
ko moje oči s tvojimi se dobijo,
moje misli tvoj nasmeh si lastijo,
to, kar iščejo, tudi dobijo.
Razdejanje v srcu si mi naredila,
mojim heckom se čudila,
mi srečo nazaj povrnila,
poljube vame ustrelila.
Tisto, kar je bilo mrtvo, je sedaj oživelo,
zaradi tebe spet zacvetelo,
ker dolgo sva gledala v enako luno,
v tisto, ki zdaj sije, zdaj bije, za najino življenje presrečno.
Svetlejši lasje, ki na zemlji podirajo drevesje,
v meni čustveno ravnovesje, blag obraz,
ki žanje aplavz in je moj življenjski smerokaz.
Ne potrebujem obraza, v katerem se izgubim, ampak takšnega, v katerem se najdem, k njemu prisedem, obljubim najlepši večer, ki se nikoli ne neha.
mentaliteta
ZMAGA
Beseda, ki je del mojega vsakdana. Ampak to ni le beseda, to je vsakodnevno počutje. Zmaga si, ko se zmagovito počutiš, in zmagovito se počutiš takrat, ko se zaveš, da si ti edini, ki lahko regulira svoje počutje. Ko si ne pustiš, da se tvoje razpoloženje spreminja, kot bi drugi želeli. To je način življenja. Kjer tvoje srce utripa tako kot tvoji najljubši glasbeni ritmi. Ko si takšna zmaga, da lahko sediš na televiziji in gledaš kavč. Takšna zmaga, da se lahko smejiš ljudem, ki so izstopili iz tvojega življenja in se spreminjajo na slabše, a ti na boljše. Negativne misli gredo v eno uho not in iz drugega ven v takšnem času, da tvoji možgani sploh ne sprocesirajo, za kaj gre. Gor ne premikaš, ampak jih ustvarjaš. Ponoči ti sije sonce, in če zajebeš, jebeš, ne razmišljaš preveč, ampak samo zaupaš, da boš to popravil. Zmaga je dejansko pozitiva 21. stoletja, samo na višji ravni. Ni le odnos do drugih, ampak je odnos do sebe. Ni tekmovanje z drugimi, niti tekmovanje s samim sabo. Ima drugačen pomen. Ko si zmaga, ne razmišljaš o tem, kako postaneš še večja zmaga, ne tekmuješ, ampak te ta nasmejani tok življenja sam vodi v to počutje. Zmaga nima meja, dejansko še ni znano, kaj vse lahko dosežeš, kar pa tudi ni tako pomembno, ker karkoli to že bo, bo razpoloženje vedno zmagovito. Tvoja sreča mora biti na prvem mestu, da lahko dosežeš to prvo mesto v svoji sreči. To so res samo primeri zmage, dejanskih občutij se ne da opisati, ker tudi o tem ne razmišljamo veliko. To življenje preprosto živimo.
se kar upam
USTA
So mi ta usta res usojena?
Tako poudarjena, ognjena,
so ta usta res z mano zasvojena?
Meni neomejena, meni pogojena,
ta usta, ki se meni smejijo,
ta usta, ki moja dopolnjujejo,
ta usta, ki me popeljejo v drugo dimenzijo,
ta usta, ki mojo srečo snujejo,
ta usta, ki jih nisem še nikoli čutil,
ta usta, ki sem jih le videl
in upal,
da bodo ta usta
kdaj upala moja.
predmetno
OBJEKTNO
Blatenje drugih sedenja za mizo
predstavi tvojo eksistenčno krizo,
tvoja komunikacija je prepir,
vsakemu človeku rečeš krompir,
vedno se zdiraš,
se spremembam upiraš,
avtoriteto ignoriraš,
odnose razdiraš.
Ko pa to se ti vrne,
torej ko situacija se obrne,
še bolj si izrazit,
postaneš parazit,
obupen namen,
jezik strupen,
subjekt
se integrira
v objekt.
fak
FAK
on
EGO TRIP
Ego do nebes, v glavi manjka ti koles,
mišljenje strašno, v glavi prašno,
aroganca na vrhu stopnic,
toleranca, kot da nisi še videl steklenic,
hvala takšna, da bi Marija Jezusa žrtvovala,
na koncu tako zadet, da ne moreš niti sedet.
Ananas na glavi
paše k osebnosti zaletavi,
obnašanje primitivno,
do drugih včasih tudi agresivno,
seveda ne gre brez lepega obraza,
brez svojega jaza.
Vse osvojiš pri tej priči,
po tebi sprašujejo vsi dekliči,
pa je res, kar pravijo,
da hitro končaš,
ne bi se čudil niti,
da na koncu še mastno plačaš.
strah
PANIKA
Zvezde, ki jih odkrivajo oblaki,
blisk in kasneje grom,
pove mi, da vse me čaka,
moja napaka,
da vsega se otresam,
zakaj izogibam se finesam,
zakaj spet delam si utvare,
se bojim nove prevare?
Vse je odvisno od mene,
kako naj se spopadem,
brez energije, polno apatije,
mislil sem, da začel sem z nule,
ampak že dohitel me je minus,
ta petek naj bo Cirkus,
pol pa pali dalje, bližamo se medalji,
podali mi jo bodo sveti trije kralji.
oci
SRECA
Za nekatere, ko se mreža zamaje, za nekatere, ko se piše odlično, in za druge, ko dosežejo pozitivo. Za ene, ko smučajo na Rolgi, za naslednje, ko smučajo na drogi. Za tiste ta fine, ko se odprejo trgovine. Za spet druge je to občutek miru, za ene le bližina drugih. Za določene, ko se prazni steklenica in polne glavo šumnica. Ta občutek se zgodi, ko se slednjega preboli. Ko se z avtom ne zaleti, po cesti drvi, kosti razdreveni. Za unega, ko gramofon se prižge in cigareta nažge. Za uno, ko si nepravilnosti prekrije, da si že cel obraz zakrije. Za mnoge mnoge, ko zadane, na koncu tudi prizadane, zopet novo si zadane. A zame? Je tvoj obraz, tvoja duša, tvoj nasmeh, tvoje oči, ki mi dajejo moči.
friends with benefits
TUJCA
Resnično najprej neznanca, neprepoznanca,
nakar že znanca, blažena kolega, iščoča izgubljenega galeba,
a kaj, ko kmalu zapadeš v prijateljstvo s posebnimi koristmi,
tukaj se igraš s strastmi, preizkušaš možnosti-zmožnosti,
omogočanje prepričanja, da ne boš več igral Erosa, je,
ko spet prebereš pogoje uporabe tega odnosa,
kaj potem? Spet iščeš galebe ali se ti preprosto jebe?
Vstopaš na križišče, ne greš ne levo ne desno in ne naprej,
obrneš se in greš nazaj, vprašaš se, kaj zdaj,
včasih naskakujoča se zajca, zdaj nazaj tujca.
spet
IZGINULI BEG
Steklenice letijo, misli bežijo,
vsepovprek mi v glavi leži,
skoz mi nekdo po telefonu teži,
vedno nekdo me rabi,
trobi o izgubljenosti, svoji borbi,
njeni nezvestobi,
njegovi tegobi.
Moje misli takrat bežijo k tebi,
a kaj bodo tam,
čestitam,
zmešala si me, kaj sedaj?
Nastopi igranje,
čaranje,
izdihovanje,
izginjanje.
puscava lazi
ZBIRKA LASTNOSTI
Ljudje smo samo neka zbirka oziroma skupek lastnosti. Lastnosti, ki nas naredijo celoto. Lastnosti, zaradi katerih nas ljudje ljubijo in sovražijo. Nihče si dejansko ni usojen. Spoznamo le ljudi, katerih lastnosti so nam všeč, in ljudi, katerih lastnosti nam povzročajo samomorilne misli. Dovolj je bilo iskanja. Dovolj je bilo bežanja. Bežanja s tistim in tem človekom. Žalostno in resnično, da znamo dobro skriti, prikriti te lastnosti, se pretvarjati, da smo nekdo drug, ker si želimo drugačno življenje, ampak očitno želja ni tako velika, da bi se dejansko spremenili. Je zgolj polovična, ta naša polovica se pretvarja in igra s človekom, druga polovica pa upa na čudež. Takšni ljudje nimajo svojega jaza, do neke meje niti ne poznajo poraza. Ampak pride trenutek, ko ugotovijo, da je postalo njihovo celo življenje laž, in začnejo iskati oazo resnice v puščavi laži.
js bi njeno sestro
OPLA
Ogenj tli,
v meni gori,
ko ogenj ugasne,
z njim izgineš tudi ti.
Še ko zapiha,
ni ne duha ne sluha
ne o ognju
ne o najinem mečkanju.
Ostala je samo misel,
misel, ki pri meni obstaja,
oseba, ki k meni domov prihaja,
to tvoja sestra je, ki me razvaja.
metaforicen zakljucek
EVDAJMONIJA
Na tvojem grobu slonim, tako pogosto ga obiščem, uteho pri tebi iščem. Spet se pogovarjam s tabo, pa čeprav te več ni. Prinesel sem ti rože, ti govoril, kaj vse se mi je zgodilo, kako izjemno bi bilo, če bi bila zraven pri vseh mojih uspehih. Spraševal sem te, kako je tam gori, kakšna so nebesa. Ti predstavljal vse nove prijatelje in neprijatelje. Edino življenje, ki sem si ga predstavljal, je bilo s tabo. Nisem si mislil, da bom imel kdaj drugačno prihodnost. Nisem vedel, da si jo bom želel. Veš, včasih si nisem želel iti naprej, strah me je bilo novega življenja, strah me je bilo novih podvigov. Ampak zdaj si. Zadnjič sem tu, to ne pomeni, da te bom pozabil, vedno boš v meni hranila pomemben del moje mladosti. Samo živel bom dalje, življenje kot mislim, da si ga zaslužim. In ko bo čas, da tudi mene obišče smrt, se ti pridružim v spokojnem življenju.
cau
AJ BOK
Tebi se zdi poezija smešna,
a si se v moji prepoznala?
Ja seveda da ne, nimaš časa
za moja skrpucala.
Časa na pretek za vse druge,
ampak ne za račka grdega,
prikažeš se ob kakšni napaki,
na koncu spet ostanem za zidaki.
Neodgovorjena sporočila
na daleč so se bleščala,
ti s tem ego si krepila,
pri men se iluzija je pisala.
Ne daj se motiti, si višjerazredna,
do mene hladna, redkobesedna,
ne skrbi, pobral bom šila in kopita,
iz mene več ne boš naredila idiota.
bumerang
VRACANJE OBRACANJE
Razumi, zelo lahko je od nekoga prejemati ljubezen in je ne vračati, tako kot je zelo lahko od nekoga prejemati daritve in se ne zahvaliti. Razumi, lahko je prijatelju prikrivati, da imaš nekaj z njegovo nekdanjo boljšo polovico. Razumeš? Jaz tudi ne. Ne razumem, kam izgine lojalnost, kam izgine vsa prijaznost, vsa zgodovina se pozabi in ljudje naredijo tisto, kar je zanje najboljše v tistem trenutku.
Kasneje se pretvarjajo, da ni nič narobe, se obnašajo, kot da se ni nič zgodilo. Ali pa preprosto izginejo. Poberejo nam tisto, kar jim pride prav, potem pa izginejo do naslednje tvoje sreče, da jo lahko zopet vzamejo.
Zanimivo, ko nas nekdo vpraša, kakšnih ljudi si ne želimo v svojem življenju, odgovorimo:
Predrznih, nesramnih, lažnivih, hinavskih in tako dalje naštevamo vse grozovite stvari, ki jih človek premore. A na to vprašanje odgovorijo tudi takšni ljudje, ki so sestavljeni iz več kot 80 % takšnih lastnosti. Odgovorijo enako kot vsi ostali. Tako so slabi, še sami sebe ne marajo.
ups
NAPACNA DOMNEVA
Nov moment, nova odločitev,
kaj bo tokrat?
Prekršitev ali spreobrnitev?
Naj ob vsakem novem momentu
nastane nova zmaga,
naj ona postane naga,
naj vidi nekaj abstraktnega,
naj si zaželi nebesa devetega.
A ti ne veš, če se ji boš lahko dobro predstavil,
niti najmanj ne veš, če boš izjemno dostavil,
imaš tremo,
na pregled postaviš gumo
za zaščito podlage,
na katero boš postavil
veliko vročo piščančjo nogo,
samo večerja bo, kaj si pa ti mislil?
napaka
NAPAKICA
Iz tvojih ust ni resnice,
dosti imam že tvoje beznice,
kurčiš se name,
kot da jaz vzgajam te tvoje vrane,
ki prinašajo breme
in slabo vreme.
Dosti že mam te tvoje travme,
povsod tvoje slabe reklame,
vedno sem te branil,
s tem večinoma sam sebe ranil,
morala bi biti novinar,
prihodnost ti je mrhovinar.
ga je nasla
ZMEDENJAK
Kaj je narobe z mano,
da se ukvarjam s tabo,
od kod mi toliko energije,
da poslušam tvoje bedarije,
in ne, ne razumem te,
kaj blebetaš,
kaj si želiš.
Pojma nimam,
kam tako bežiš,
ne vem, ali se delaš norca,
verjetno iščeš le novega kurca.
(m)ucenje
(M)UCNA SODBA
Oče besnijo, mati kričijo,
češ da je moje šolsko stanje, precejšnje sranje,
slabih ocen polno, na leto prelomno,
ko gledam v tablo, se počutim kot mehiški Pablo.
egocentrična, balkanska, improvizirana, špricana
testi nas grejejo pozimi v kaminu,
zdi se, da je šola neprestano v smrtonosnem plinu.
picke glupe
ZAVRNITEV
Ko smo zavrnjeni, se počutimo ničvredno, ker mislimo, da nismo dovolj dobri, ne dosegamo standardov in tista oseba z nami ni zadovoljna. Zakaj smo potem žalostni, če nas niso sprejeli takšne, kakršni smo, se res želimo celo življenje samo pretvarjati, da smo nekdo drug samo zato, da bomo zadovoljili to osebo ali vse ostale okrog sebe? Kdaj se bomo začeli ceniti in kdaj si bomo zares všeč in bomo pozorni na vsako stvar, ki jo naredimo prav ali narobe, kdaj bomo lahko priznali svoje napake? In kdaj bomo lahko zavrnitev vzeli kot vsakodnevno premišljevanje ljudi, ki so tako ali tako precenjeni? Pičke glupe.
2090
MINLJIVOST
Čakajoč, da izgineš za vedno,
dihajoč zadnje dihe,
nevedoč, kam te pot smrti popelje,
premišljajoč, ali se kdaj vrneš.
Jokajoč za starimi spomini,
tavajoč po prehojenih poteh življenja
sprašujoč po zadnjih odgovorih obstoja,
trepetajoč za bolečino tvoje smrti.
Smejoč v neumnost bitja sveta,
verujoč v bolje vekomaj,
rastoč z ljubljenimi, ki sijejo,
zmagujoč za dosego neomejenosti.
ILUZIJA 2.0
ILUZIJA
Tam si, vidim te. Tako prestrašeno tam stojiš, verjetno si me želiš, a še sama se bojiš. Gledaš me in jaz gledam tebe. Napet sem, objamem te, vse se sprosti. Začutim ekstazo tvoje energije in se prepustim občutkom, da me vodijo v balon, v katerem lebdiva. Zunaj so skrbi, zunaj so težave, zunaj zmrzuje, zunaj dežuje. A znotraj se slika najino življenje, najini upi po brezkončnem skupnem življenju. Zdi se, kot da živim točno za ta trenutek, želim si, da bi trajal celo večnost, in tisti trenutek se res zdi, da je trajal od nekdaj in da bo trajal in trajal. Zdi se mi, da je ta balon najine ljubezni tako močan, da se nikoli ne more predreti.
Budilka me zbudi, balon se predre.
In ko zazvoni ta prekleta budilka, čez nekaj sekund zares ugotoviš, da ženska iz sanj ne obstaja in je samo plod tvoje domišljije. No ja, obstaja, polovično. Enako izgleda, ampak v resnici njeni nameni niso enaki kot v tistem lebdečem balonu neresničnosti in sanjarjenja. Kaj potem? Si sam postaviš sceno, Floyde “Wish You Were Here” vbrizgavaš v ušesa in si še buden domišljaš stvari, ki se očitno nikoli ne bodo zgodile. Tako zelo si je želiš, da se zastrmiš v nebo, na cedilu pustiš tolažbo in se raje fokusiraš na bodočo razsodbo. Tvoji možgani so se utopili v predstavi njene popolnosti in pijan si od njene neprisotnosti. Želiš si, da bi bila tu, da bi sama plavala v akvariju, polnem prihodnosti. Vedno znova, ko odpreš oči, upaš, da vidiš njo. Vajina stopničasta pot bi lahko vodila v nebesa. Zakaj ne bo? Ker si ti zanjo kar nekdo, enak kot vsi ostali, ki so jo prizadeli, in verjetno si pri tebi tega sploh ne bo dovolila, kakšen luzer, še dobro spoznati ti je ne bo uspelo, kaj šele lebdeti v tem svojem butastem namišljenem balonu. Mogoče boljše, vsaj v živo ti ne bo dala vedeti, da si pristal v prijateljski coni in da drugam tak ne spadaš.
ne
IZHOD
Ugasnilo je življenje nekoga,
ki ga nisem poznal,
nekoga, ki ga tudi svet še ni spoznal,
tako, kot bi ga moral.
Kaj je narobe z življenjem,
da nas pripravi do tega,
da izberemo odločitev,
kjer se na koncu res vprašamo,
je smrt rešitev?
nizina
"GLOBINA"
Imaš se za globoko,
ampak globok je le tvoj dekolte,
imaš se za modro,
na žalost so modre le tvoje oči,
izgubila si se v nižini svojih skrbi,
našla si se v rokah njegovih laži,
zaplesala v slogu svoje nemoči,
kar imejta nemirne noči.
Z
M, M, M
Predvideno maščevanje,
a v tvoji napaki,
zopet pred tabo s par koraki,
ko si mislila, da so stvari končane,
se je igra igrala dalje,
ne gre ti z manipulacijo,
probaj raje meditacijo,
vedno boš ista,
povsod ravna kot sprehajalna pista.
adijo
NEPRIJATELJSTVA
Ne vidim več smisla v prijateljstvih,
v katerih samo dajem,
v katerih me ljudje samo ožemajo,
pričakujejo nepričakovano
in so navadne pijavke,
navadne zajedavke.
Resno besnim na prijateljstva,
v katerih sem na razpolago
štiriindvajset ur na dan
in oni nič.
V kurac bi poslal prijateljstva,
v katerih nisem pomemben,
v katerih moram iskati pozornost
in v katerih je pozornost enosmerna.
Smejim se prijateljstvom,
v katerih ti misliš, da me manipuliraš,
v katerih sem izid videl že na začetku,
pridobil sem si vse nujne informacije,
zdaj pa rečem
adijo.
mentaliteta
USPEH
Ko nekoga pozdraviš,
se mu nasmeješ,
a te njegove oči samo potemnijo,
ustnice pa ostanejo nepremične.
Ko nekomu vsakodnevno
podarjaš svoje srce,
on pa ti ga nekega dne zavrne.
Ko si v vseh stvareh,
ki jih ljubiš, stoprocentno predan,
a nikoli prepoznan.
Ko so tvoje misli
polne srečnih trenutkov,
ki nikoli niso obstajali.
Ko se ti vsaka vrata
v nove priložnosti
zapro pred nosom.
In ko nobena tvoja želja
ni uresničena.
Ampak ti
vsakega naslednjega pozdraviš,
vzameš srce nazaj
in počakaš na nekoga,
ki ga je vreden,
se zadovoljiš z izkušnjo
in se tvoja predanost
ne zmanjša niti za en procent,
ko se tvoje misli nikoli
ne zapolnijo z nesrečnimi dogodki,
ki so se ti zgodili,
in ko brcneš ta prekleta vrata
in uresničiš neuresničeno.
nikoli
DEPRESIJA
O ne, ne boš me videla,
lahko me izzivaš,
vse sranje name posipaš,
nikoli ne bom tvoj.
Skoraj si me dobila,
ko se je tista odselila,
postala si polna moči,
a mi nisi mogla pogledati v oči.
Vecnost, ki mine
NULL
Vse, kar sva nekoč videla,
je sedaj nevidno,
vse, kar sva nekoč verjela,
je sedaj pozabljeno,
vse, kar sva nekoč gradila,
je sedaj razbito,
vse, kar je bilo nekoč srečno,
sedaj trpi,
vse, kar je nekoč živelo,
je sedaj mrtvo.
Mrtva je najina ljubezen.
blond
SLOVO ROMANCE
Zjutraj se zbudi, ko nobenega več ni, vstane, zaspano histerično pogleda svojo razmetano sobo, se vrže nazaj pod odejo in zaspi za pol ure. Drugo vstajenje ni nič drugačno, samo da sedaj začuti slabino, začuti bitje srca, počuti se anksiozno. Sploh ne ve, zakaj, šele čez par sekund mu kapne, kaj je narobe. Dekle z lesketajoče blond lasmi mu preplavi oči in misli, spomni se na ton njenega govorjenja, ljubezenske obljube in vse, kar ima za ponuditi. Zdela se je tako nedolžna, prikupna, da je pozabil, kako deluje svet. Srce mu bije vedno bolj glasno, sedaj je počutje že pomanjkljivo, zarjove, in to je tudi vse, kar premore, onemogel je. Sprašuje se, ali je bes ali žalost. Ve, strašen človek je, sam sebe ugonablja. Življenje ga je vrglo v strašnem loku, da je padel v prostor, ki je podoben poveznjenemu LIJu. Breznu, ki se mu je razširilo neskončno dno. Počuti se, kot da ljubiti več ne zna. V njem je ostal samo ogenj, ne ve, za koga gori, in ta ogenj je strašen. Kolikokrat je begal po ulicah nekega tujega mesta, da bi našel nekoga, da bi se na njegovih prsih umiril, ampak takšnih ljudi je malo. Njegovo srce je trepetalo kot razburkano morje ob plaži, na kateri ravnokar sedi ta demon od blondinke. Žalost, da njene misli niso tako dobre kot njeni govori, in slike, na katerih izgleda kot nekdo, ki niti približno ne more storiti tega, kar je storila ona. Kaj pravzaprav dela? Če umre nasilne smrti, se zaleti z avtomobilom, ko kriči “tišimo ga vsaki dan”, ali propade zaradi tresajočega se srca, vedi, da bo tudi v neskončnem breznu želel videti to močno rdeče srce tega čudnega bitja, videti, kako utripa v smislu sreče in iskrenega poželenja.
cenzure nema
FIN
Izgubil sem se, čustva ohromil,
tudi ti si se izgubila, misli preselila,
se bova kdaj zopet srečala
in si ljubezen izpovedala?
Verjetno ne.
(pička ti materina)
kdo sploh si?
KRIZA IDENTITETE
Vrtimo se okoli, mislimo, da smo nekaj spremenili, a spremenili so se le naši občutki, naša dejanja ostajajo ista, mi ostanemo isti. Spoznavamo ljudi, za katere vemo, da jih bomo samo pozdravili in šli dalje. Točno tako, pozdravimo jih in oni gredo dalje, pozdravimo njihove trenutne hibe, popravimo njihovo obnašanje, oni se vrnejo v svet zdravi, polni energije, včasih dobimo hvala, včasih pa samo zaprta vrata v nove priložnosti z njimi. A vendarle pridejo drugi, zgodba se ponovi. Vse, kar si lahko predstavljamo, je res tisto, česar si ne moremo, za to tudi ni potrebe, da se uresniči. Predstavljamo si odnos z nekom, s katerim se sploh še nikoli nismo pogovarjali, kasneje si predstavljamo odnos z isto osebo, s katero že navežemo stik. Vse je tako blizu, ker naša predstava nima meja, vse si zaigramo kot na odru v drami. Ta človek ne živi samo za to osebo, ampak izključno za njo, zase je mrtev, zato ker čuti in upa, da bo lahko čez nekaj časa živel s to osebo. Da bo oseba spoznala, kakšen je, ga prepoznala kot nekaj najboljšega, kar se ji je zgodilo. Za to očitno ni dosti samo dobra energija, ni dosti popolna predanost, urejenost. Ni dosti, da sem to, kar sem. Očitno se moram pretvarjati, da sem nekdo drug, da končno z nekom spet zgradim odnos, v katerem hočem živeti.
festa s hudicem
PEKEL
Kako sem prišel sem,
v brezkončni prostor,
kjer so navodila za vsakega posameznika
napisana nazaj,
sem, kjer še led gori,
sem, kjer se pleše in pije s hudičem,
dvigala peljejo le dol,
večja kot je nižina,
večja je sovražna milina,
pozdrav je udarec,
odzdrav je pištola, bum,
padeš pod vulkan v jami in bežiš,
bežiš pred vročo lavo, srečaš direktorja hudiča,
pomahaš, tečeš dalje, se usedeš na kolo,
kolo je v ognju, tla so v ognju, lovi te lava,
saj si vendarle v peklu.
Ampak moram ti pa priznati,
tu je veliko boljše kot v tvoji bližini.
nicna mentaliteta
VIZUALITETA
Lepa, prelepa, krasna, prekrasna, čudovita, prečudovita si, nepredstavljivo popolna. Dolge močne noge, dovršen samozavesten nasmeh. Z mano lahko počneš, karkoli si zamisliš, in vedno boš zapolnila delček, ki mi manjka, manjka vse, manjkaš ti. Si zadnji in edini kos sestavljanke za mojo srečo. Vse, kar daš nase, postane božansko, in vse, na kar pomisliš in kar rečeš, dobi smisel. Vsaka tvoja neprevidno izrečena beseda je posrečen zadetek v polno. Ne vidim napak. Napaka? Kaj? To na tebi ne obstaja. Živ ideal.
A ne upam čutiti globje, pogledati, kaj se skriva pod tem nasmehom, ki ga nosiš s takšnim neverjetnim ponosom. Strah me je, da je vizualiteta samo maska pred tvojo slabo mentaliteto. Preslepljen sem, ne upam te spraševati niti, kaj je tvoj cilj za naslednji dan, ker vem, da živiš za danes in zdaj. Tako slep, da vidim samo prvi milimeter tvoje površine. Kaj se skriva za masko? Utapljam se. Kaj je tvoj pravi jaz? Si res le za okras? Bi po tem takem tudi moja sreča s tabo bila le vizualna?
IF YOU KNOW, YOU KNOW
SMUCARIJA
Tisti, ki zares obvlada,
lahko nariše bele ravnine kjerkoli,
le karto in votlo palico potrebuje,
da vstopi v to ekstazo,
potem pa lahko doživi visoke hitrosti
ter neopredeljene norosti,
a če prej zapiha,
lahko skupaj s tvojo robo
razpiha še vse ostale norjake,
ki še kar tolčejo po vratih
tega čudnega prostora,
kjer se smuča tako poleti kot pozimi.
ko si not, ni poti ven
PRIJATELJSKA CONA
Spoznamo ljudi, s katerimi smo lahko prijatelji, spoznamo tudi ljudi, s katerimi je prijateljevanje prava nočna mora. Seveda ne zaradi tega, ker bi ti prijateljica kradla denar, medtem ko si ti na tako imenovani toaleti. Ampak ker nivo odnosa ni tam, kjer bi lahko bil na Everestu. Ampak počiva na Kredarici, ker se mu še do Triglava ne da. Da postavim sceno, s tako imenovano prijateljico sedita in gledata nezanimiv film. Nič posebnega, samo navaden petkov večer prijateljev, ki jima ustreza družba en drugega. Seveda tebi ustreza samo misel na njen nežen glas, ki je celo bolj rahel kot svež kruh z najbližje pekarne. V mislih ji polagaš roko na stegno, tudi ta misel kmalu poneha, takoj ko tvoj maček zamjavka ob prazni posodi. Takoj postane prioriteta mačja hrana. Nisi prepričan, ali bi se naslonil z glavo na njeno levo ramo ali bi o tem samo razmišljal. Predpostavimo, da nate gleda kot na običajnega najboljšega prijatelja. Zaupanja vreden, iskren, vedno v oporo. To si ti. Nikoli si pa ni predstavljala, kako ji nag delaš zajtrk, absolutno še nikoli se pa ni zbudila ob tebi z mislijo nate. Ti jo gledaš kot na najlepšo stvaritev te galaksije. Na nekoga, ki ga je Apple perfekcioniral 10 let. Na nekoga, ki so ga naredili bogovi. In to tudi je; boginja lepote, slengovsko Frodi, naučeno Afrodita. Tudi če včasih malo pozabi nate, te kdaj ne pokliče nazaj, ji je to takoj oproščeno. Ta energija neprecenljive lepote, ki jo oddaja, je tako močna, da bi te lahko potegnila iz kilometer globokega brezna. Trenutno imaš v roki telefon, ker si ravnokar pogledal na uro, čeprav se teb ubistvu jebe za uro, samo preveč si živčen, ker bila tvoja roka je namestu na njenem stegnu na tvoji navadni butasti nogi. Vse, kar hočeš, pa je, da začutiš pristnost stavka “Rada te imam”, in to iz njenih ust. Pa ne, da ga pove, kot da se je to ravnokar spomnila. Ampak tisti “Rada te imam”, ki pride iz enakih misli, kot jih imaš ti, iz golih predstav tebe, vse to in še več. Ko upaš, da vsako noč zaspi samo z mislijo nate in na tvoja pozorna dejanja, ki jih je deležna vsak dan, ampak se jih ona sploh ne zaveda. Samo upaš, da je to res, da hrepeni samo po tvojih malenkostih, ki jih je neskončno mnogo kot atomov praha v tvoji nepospravljeni sobi. Pozabi. Manj možnosti imaš, kot pa da ti Michael Jackson igra v živo v tvoji sobi. Film se konča, ona gre domov, ker ji neki malo zanimiv Anže napiše, da jo čaka pred stanovanjem. Vrata se zapro, s tem tudi tvoje možnosti. Misli pa ostajajo tako samo misli. Hočem, da nehaš sanjati in se naučiš živeti. Vse se sicer začne s sanjami, ampak očitno se pri tebi vse tako tudi konča.
sng
DRAMA
Tvoja vloga igralca
ter moja vloga gledalca
prikažeta, da je nastala drama,
ena sama galama,
a sem mogoče v gledališču?
Ne, samo sedim na stranišču,
berem tvoja sporočila
in se zraven držim, kot da bi gledal večerna poročila,
ti misliš, da me obračaš,
a dejansko s tem samo sebe prevračaš.
leta 2020 smo bli vsi v karanteni
KARANTENA
Pusti so ljudje, ki tavajo po tem planetu,
brez kakršnih koli uporabnih entitet, brez možganskih disket,
sedijo na piedestalih in samo opazujejo,
kakšni so problemi, na nastali sceni.
Hrana jim je očitno samo drama, v družbi prepoznavni,
a sami sebi tujci, čeprav ostali žarimo, zraven njih ne preživimo, sivina, mrak in srh nas spreletijo, ko začutimo njihovo bližino, naj že enkrat poberejo svojo ovenelo krizantemo in izginejo v karanteno.
ohana
UPANJE
Na začetku sem bil jaz,
trenutno sva midva,
upam, da bomo nekoč mi.